Pa smo dočakali, ljudje.
DOGGY STYLE SODBO
Manifestacija akcije-reakcije. Vloženo-dobljeno.
Absurd.
Človek je imel rad pse. S tem nič ni narobe. In enako je popolnoma normalno, da je kot sposoben ljubljanski zdravnik zdravil marsikaterga znanega Slovenca, estradnika, politika. Ter tako spletel več koristnih vez … Vse štima.
Dokler …
Pomagajmo si z besedilom pesmi DAH iz našega prvenca, krstnega albuma BHC (2008)
Deklariran ljubitelj živali sem jaz,
jih dam nad vse, poveličujem na glas,
so vedno ob meni, prijatli smo si
najrajši imam pse, takšne kot si ti ….
Kličem nesrečo, ljudi mi ni mar
… vztrajanje na tem, da se psov ne uspava (in doseganje tega cilja s pomočjo svojih vplivnih prijateljev pacientov), navkljub trem odredbam o usmrtitvi …
resnico umečo dam stran od prevar
žival me posluša, žival me teši
ko bi človek bil tak, ko bi človek bil tak …
Postavljam ti meje, nastavljam ti pest
branim žival in perem si vest
… bolestna ljubezen ter megla ali pa vsaj siva mrena na očeh, ko je v zavesti posameznika pes vreden več od človeka …
zamenjam človeka, odstranim ljudi
nastavim pa nekaj kar laja in renči …
Izgubljam razum, izgubljam vse
do konca življenja patetika me žre
… patetika; 1. lahko je obnašanje človeka, 2. lahko je sinonim za pse, ko so ga dejansko žrli do konca življenja …
žival ne posluša, žival ne teši
… v bistvu se ji gre za tist kurčev kotlet pa brikete …
ko bi človek bil kje, ko bi človek bil kje!?
… zagotovo si je ta ljubljanski zdravnik to govoril, ko so grizli življenje iz njega …
…
Sodba je bila pravična. Neverjetno, prvič v vsej zgodovini naše šmrkave države je dejansko bil celo nekdo za nekaj obsojen (recimo raje, da je za to direktno odgovarjal).
A pri celi tragikomični zmešnjavi je še najbolj nenavadno to, da so nam živali pokazale, kako se razsodi. Cela država je potrebovala skorajda štiri leta, da je razsodila napačno.
Kot da so psi uvideli, da je naša družba tako v riti in tako nesposobna obsoditi lastnika in pse same, da so sami sodili zdravniku in bili končno tudi sami sojeni…
RABIM ČLOVEŠKI DAH, DA ME DVIGNE, REŠI ME, ODVARI PATETIČNIH STVARI
POMAGAŠ MI Z OKOV, MISLIŠ NAME, TUKAJ, Z MANO SI IN NE V DRUŽBI PSOV!
Shranjeno pod: Jernej | Značke: Bregović, ceca, freestyle, halid, jam session, krucifix, lokalpatriot, n'toko, so what?!, zoran janković-zoki
Krucifix, res je.
Ajde, pustimo ob strani krizo vrednot. Kdo se sploh še zanima za vsebino, važna je embalaža.
Živimo v družbi, kjer je bolj pomembno velikopotezno zapravljanje, kot človekov zaslužek.
Družba bljuva odpadke. Žaga namišljene veje rasti in oportunizma.
Delnice padajo (fak, že spet). Glavni človek v državi poje z Alfijem Nipičem in vidno zgublja status solidnega amaterskega igralca v zakotnem provincialnem gledališču.
Tudi glasba potrebuje refresh. In ne samo copy-paste.
Prav ugibamo, jugonostalgični bonbončki za zaostale Janeze ne učinkujejo več. Ali pač? Namesto koncertov vsaj srednje velikih mednarodnih glasbenih ikon dobimo na krožnik glasbene izbire razne Cece, Halide, kradljivce ciganskih (kurdskih) glasbenih viž tipa Bregović, ipd…
Najbližja prestolnica vzhodno je pa gostila U2, prihaja Metallica…. V balkanizaciji torej vodimo z 1:0.
Jokat ne pomaga, razen mogoče takrat, ko ljubljanski car Zoran Janković, s partizanskim vzdevkom Zoki, potoči solzo sreče, ko n-tič povabi&posluša Danijelo v prestolnici. Katedralo v glavo.
Popestrimo si december s čim izjemnim – z N’tokom.
Miha Blažič-N’Toko je izvirno novomeščan (poslušajte govorico v freestaylu, ta je naaaaaaš), nekaj let svojega življenja je preživel v L.A.-ju, sedaj pa že več let živi in ustvarja v Ljubljani. Trenutno se nahaja na Japonskem.
Njegovo improvizacijo sem prvič zasledil leta 2000, okrog Božiča, na takrat prvem jam-sessionu v Lokal Patriotu.
Huh, takrat so jami bili tisto, kar naj bi bili - vulkani improvizacije; in ne neka brezvezna predrkavanja pijane -sicer glasbeno tehnično izobražene – mladine.
Udarna moč cunamija njegovih rim mi bo za vedno ostala v zavesti.
Je večkratni prvak v freestylu, glavno grlo izjemnega benda Moveknowledgement ter ustvarjalec solo projektov.
Oglejmo si dva ‘ cunamija’ iz letošnjega državnega prvenstva.
ko se ’sname s ketne’
in pa ‘mednarodna terapija’
Naredimo si pester december-
Shranjeno pod: Jaka | Značke: budimpešta, editors, glasbeni festival, manic street preachers, placebo, sziget 2009
Članek ni najbolj aktualen, a naj vseeno služi kot poziv vsem glasbenim zanesenjakom, kam naj se v prihodnje odpravijo na festivalsko porcijo glasbe in hkraten dopust.
Govorim o festivalu Sziget.
Več razlogov govori v prid festivala.
1. Festival dejansko poteka v Budimpešti, ki je hkrati ena izmed lepših, pa tudi cenovno ugodnejših, evropskih prestolnic. Zakaj to govorim? Kot mi je znano, so festivali po navadi posajeni sredi nekih prostranih, ravnih planjav (njiv, če hočete), daleč od kakršnekoli civilizacije. Na Szigetu si lahko greste dopoldan malo ogledati mesto, popoldna/zvečer se vrnete na otok, kjer se odvija festival.
2. Cena vstopnice za 6-dnevni festival. V predprodaji brez kampinga 120€, s kampingom vred 150€. Enodnevna karta 40€. Če v spomin prikličite ceno festivalski kart pri nas dodaten komentar verjetno ni potreben. Cena piva manj kot 2€, konkreten kos pice prav tako.
3. Festival je blizu, v Budimpešto z Ljubljane vozi veliko število zelo ugodnih vlakov (od 40-60€ za povratno karto)
4. Prizorišče poleg glasbenih odrov ponuja ogromno ponudbo pijač in hrane, je tudi neke vrste zabaviščni park, našli boste tudi stojnice z najrazličnejšo kramo, tajsko masažo, vse kar srce poželi praktično.
5. In nenazadnje, glasba. Na neštetih odrih in prizoriščih poskrbljeno za vse okuse (rock, metal, reggae, etno/world music, elektronika, jazz, hiphop itd)
Mene je najbolj prepričal sobotni britanski lineup, ko so na glavnem odru začeli Subways, trojček križanec med Nirvano in Oasis z eno izmed najbolj jiggy basistk v rocku,
za njimi post-punkovski kvartet Editors, nadaljevali so Klaxons, punk/rave atrakcija, potem valižanski klasični no-bullshit rockerji Manic Street Preachers, zaključili pa so letošnji MTV nagrajenci za najboljšo alt-rock ploščo leta Placebo, o katerih sem že pisal.
Če dodam še kaka konkretna letošnja imena – Faith No More, Prodigy, Lily Allen, Bloc Party, Pendulum, Snow Patrol, Offspring.
Naslednje leto ponovno.
Shranjeno pod: Uncategorized | Značke: bhc instrumental, gašper klančar, marjan jamnik, slikarska razstava, video
Po instrumentalnen nastopu na otvoritvi slikarske razstave Marjana Jamnika nas je na svojo otvoritev povabil tudi izvrsten lokalni umetnik mlajše generacije, Gašper Klančar, ki ustvarja s tušem.
Seveda smo se z veseljem odzvali.
Še video.
Shranjeno pod: Jernej | Značke: bhc blog, folk, hinavec, študent v ljubljani, človeški značaj
Tum-pam-pam-pam!
Leto je naokrog, leto dni smo starejši in s tem žlahtnejši. S sveže stisnjenim pomarančnim sokom nazdravljam temule blogu!
Čas je, da se tisti, ki smo se umaknili v ilegalo, znova razpišemo o stvareh, ki nas fascinirajo, jezijo ali kako drugače zabavajo.
KAKŠNA JE TA SCENA, KAKŠEN JE TA FOLK? – DEBILNA JE TA SCENA IN NEUMEN JE TA FOLK je nov podlist, nekakšna nanizanka človeških značajev ter pojavov.
Danes obravnavam nadležne sostanovalce v blokih, ki jih dragi študentje oz. mladi, ki šele začenjate resno življensko pot, še predobro poznate.
Predstavljajte si, dragi moji, stanovanjski blok, nekje v Ljubljani.
Tam domuješ kot študent oz. študentka skupaj s svojimi cimri.
Obkrožen si z različnimi sosedi, od štajercev-študentov do raznoraznih x, y-lonov spodaj in zgoraj. Ok, so far so good.
Kot dober in vzoren študent(-tka) imaš kakopak tudi obiske, se pravi ljudi, ki od sebe dajejo ne samo telesne vonjave ampak tudi nekaj hrupa, logično.
Socializacija je naj preventiva pred računalniško okamenelostjo, ne?
In tukaj se začne.
V svoj poštni ‘kaselc’ dobiš pismo.
Zanimivo, nima znamke, poštnega žiga ter nima naslova. Samo tvoje ime. Hmmm…
”Spoštovani ta-pa-ta, v imenu stanovalcev….tega bloka…izražamo protest…proti temu, kar se dogaja v vašem stanovanju…hrup, stoli…stoli, hrup…kupte zvočne podkve za stole (dobite jih v merkurju-wtf?)…to se dogaja ravno takrat, ko ste v stanovanju, ko vas ni, je mir…sledijo ukrepi, med drugim bom poklicala…VAŠE STARŠE…itd.”
Gospa se imenuje Kunigunda Andrejčič in očitno je govorila v imenu spodnjih stanovalcev.
Ni kaj, lahko si natočimo čistega vina in rečemo: Gospa je očitno v letih, sklepi trpijo, proteza razpada, hčer edina je že davno ušla, ker mame nima več rada.
HINAVSTVO je nekaj, kar v tem primeru pomaga. Je vsekakor slaba zadeva a kljub vsemu učinkovita. Moj odgovor ga. Andrejčič:
…
26.11.2009
Spoštovana ga. Andrejčič;
Najprej se Vam želim zahvaliti za Vaše pismo.
Veseli me, da ste argumentirano in mirno podali mnenje o hrupu, ki naj bi se širil iz našega stanovanja. Priznam, malo me čudi, da se na nas niso obrnili stanovalci, ki živijo neposredno pod nami – a to vsekakor ni bistvo pisma, ki Vam ga pošiljam.
Bistveno je, da smo vaše pripombe upoštevali ter že na dan prejema (23.11) Vašega pisma ukrepali, kot je bilo potrebno. Stole smo ‘podkovali’ z blažilci hrupa in na ta način, vsaj upamo, omilili nepotreben hrup.
Opravičujem se Vam in ostalim stanovalcem za neprijetnosti, ki ste jih morda doživeli.
Vas pa vabim, da se v duhu dobrososedstva kdaj oglasite pri nas na kavi in pecivu, katerega izvrstno pripravljata moji sostanovalki, … in …., ter da še takrat pokramljamo o stvareh in problemih, ki se tičejo sobivanja v našem bloku.
S spoštovanjem,
…
Glej ga, hinavca
Tako je!
Danes mineva točno eno leto, odkar smo zagnali tale blog, ki je postal osrednji portal za obveščanje vseh BHC fanov o tem, kaj se dogaja s skupino.
Hkrati pa smo vas razvajali tudi z nekaterimi ostalimi osebnimi prispevki
(komentarji, potopisi, glasbeni članki in recenzijami itn.)
Na še mnoga leta, si bomo d’jali…
in vas hkrati prosili za morebitne predloge/pohvale/graje, kaj vam je bilo najbolj/najmanj všeč in kaj vse bi si še želeli ogledati na našem spletišču.
Shranjeno pod: Jaka | Značke: black or white, film, man in the mirror, michael jackson, this is it, thriller
Pred obiskom kinodvorane sem bil zelo skeptičen, vendar me je film popolnoma presenetil.
Michael je prikazan kot vizionar, perfekcionist, ki od zbrane ekipe vedno zahteva 110 % (kot bi se izrazili vrli nogometaši) in kot izjemno tankočuten umetnik.
Slabi dve uri dolga projekcija je sestavljena iz posnetkov priprav na serijo koncertov v Londonski O2 Areni. Vidimo lahko vaje plesalcev, zakulisje nastajanja projekcij (kratkih filmov za obogatitev že tako mogočne scenografije), večji del pa seveda sestavlja glasba, ki v živo dobi še dodatno razsežnost. Black or White, Man in the Mirror, Smooth Criminal, Jam, Thriller, Billy Jean, če naštejem le nekaj videnih skladb.
Film za hardcore fane MJ-a, tiste srednje, med katere bi se uvrstil sam, pa tudi za skeptike, ki nad Jacksonom vihajo nos. Michael je res Kralj Popa s širšo umetniško vizijo in sporočilom, ki v miljah presega domet kakšne Madonne in vseh ostalih kvazizvezdniških pop produktov današnjice, ter pop glasbi upravičeno dodaja koncept žlahtnosti. MJ Lives, brez vsake patetike!
Stvar ujemite na velikem platnu. Se splača.
O skupini so zapisali na priljubljenem spletnem portalu, kjer lahko tudi prisluhnete naši najnovejši stvaritvi.
http://www.24ur.com/ekskluziv/glasba/novo-poglavje-za-bhc.html
Le še klik vas loči od popolne ekstaze.
LP
Shranjeno pod: bhc | Značke: bhc, brezplačni download, nova skladba, po navadi, singel
(Za tiste, ki niste najbolj domači z internetom: ko se internetna stran odpre, kliknite “Regular Download”, počakajte 60 sekund, nato pa še en klik na “Click here to Download” in zadeva se začne pretakati na vaš računalnik.)
Kako vam je všeč? Vseh komentarjev bomo veseli.
