Shranjeno pod: Jaka | Značke: black or white, film, man in the mirror, michael jackson, this is it, thriller
Pred obiskom kinodvorane sem bil zelo skeptičen, vendar me je film popolnoma presenetil.
Michael je prikazan kot vizionar, perfekcionist, ki od zbrane ekipe vedno zahteva 110 % (kot bi se izrazili vrli nogometaši) in kot izjemno tankočuten umetnik.
Slabi dve uri dolga projekcija je sestavljena iz posnetkov priprav na serijo koncertov v Londonski O2 Areni. Vidimo lahko vaje plesalcev, zakulisje nastajanja projekcij (kratkih filmov za obogatitev že tako mogočne scenografije), večji del pa seveda sestavlja glasba, ki v živo dobi še dodatno razsežnost. Black or White, Man in the Mirror, Smooth Criminal, Jam, Thriller, Billy Jean, če naštejem le nekaj videnih skladb.
Film za hardcore fane MJ-a, tiste srednje, med katere bi se uvrstil sam, pa tudi za skeptike, ki nad Jacksonom vihajo nos. Michael je res Kralj Popa s širšo umetniško vizijo in sporočilom, ki v miljah presega domet kakšne Madonne in vseh ostalih kvazizvezdniških pop produktov današnjice, ter pop glasbi upravičeno dodaja koncept žlahtnosti. MJ Lives, brez vsake patetike!
Stvar ujemite na velikem platnu. Se splača.
O skupini so zapisali na priljubljenem spletnem portalu, kjer lahko tudi prisluhnete naši najnovejši stvaritvi.
http://www.24ur.com/ekskluziv/glasba/novo-poglavje-za-bhc.html
Le še klik vas loči od popolne ekstaze.
LP
Shranjeno pod: bhc | Značke: bhc, brezplačni download, nova skladba, po navadi, singel
(Za tiste, ki niste najbolj domači z internetom: ko se internetna stran odpre, kliknite “Regular Download”, počakajte 60 sekund, nato pa še en klik na “Click here to Download” in zadeva se začne pretakati na vaš računalnik.)
Kako vam je všeč? Vseh komentarjev bomo veseli.
Shranjeno pod: Jaka | Značke: bomardiranje dresdna, dresden, dvorec zwinger, marienkirche
Kakih 200km (dve uri vožnje z vlakom) od Berlina v smeri Prage se nahaja Dresden. Baročno mesto, sesuto in razdejano v izdihljajih 2. svetovne vojne, vendar izjemno lepo obnovljeno in nujna postojanka za 2-dnevni obisk.
Še kratek video, na katerem vidite dresdensko arhitekturno lepoto v soju luči. V ozadju Evil Woman.
Shranjeno pod: Jaka | Značke: alexanderplatz, berlin, fernsehturm, knut, musem insel, nefretete, platon, potsdam, reichstag
Prva in glavna postojanka letošnjega potepanja po Evropi je bil Berlin.
Glavno mesto Nemčije in verjetno najbolj razvpito mesto polpretekle zgodovine (Tretji rajh, Berlinski zid); mesto, ki nikoli ne spi, mesto mladih (starih ljudi praktično ne boste videli, sploh ne moških – vojni davek), odprto mesto (prestolnica gejev in Parade ljubezni), mesto, kjer mrgoli punksov (punk revolucija je potekala na osi London-New York-Berlin), mesto pasjih kakcev na ulicah. Skratka, po mnenju mnogih najbolj vibrantna in raznolika evropska prestolnica.
Ker slike povedo več kot besede, kar navalimo skozi glavnino.
Če boste v Berlinu iskal hostel, priporočam Schlafmeile – okrožje Friedrichshein (poleg Kreuzberga destinacija no. 1 za študente, turiste in žurerski vajb) ugodna cena, dostop v sobo pa kar direktno iz ulice 
Alexanderplatz s TV stolpom (Fersehturm) in rdečo mestno hišo (Rotes Rathaus) je dobro izhodišče za pohod po najlepši berlinski aveniji Unter den Linden (po domače, Pod lipami).
Po poti boste med drugim uzrli Berlinsko stolnico (Berliner Dom), prispeli do Brandenburških vrat, v bližini pa se zagledali tudi v spomenik holokavstu. Ne prav daleč je nemški zvezni parlament, Reichstag. Vzpon na kupolo je brezplačen, sicer se malo načakaš (recimo 1 uro), vendar se splača zaradi izjemnega razgleda, ki ga nudi.
Zloglasni Berlinski zid prav tako spada med glavne atrakcije. East Side Gallery je največji ohranjeni kos zidu in poligon za sijajne grafitarije pomenljivih motivov.
Muzejski otok (Museum Insel) spada pod Unescovo dediščino in združuje izjemne muzeje. Študentska vstopnica za vse muzeje na otoku stane zgolj 8€ (ali 7€?). Vsem kulturnikom močno priporočam.
Berlinski ZOO bojda združuje največ živalskih vrst na svetu (zvezda = Knut), popoldanski obisk dvorca Charlottenburg paše bolj kot 1000€ kredita, v neposredni bližini prej omenjenih živalc pa najdemo tudi spominsko cerkev (Gedächtniskirche).
Obisk Potsdama (kakih 30 km izven Berlina) je nujen. Tu so se zbirali pomembni možje. Glede na lepoto kraja, nič čudnega.
Naslednjič nekaj fotografij iz Dresdna.
Muse je bend, ki ustvarja velika pričakovanja. Po dveh izvrstnih ploščah Absolution ter Black Holes & Revelations je pred dnevi na police prišel nov izdelek, The Resistance.
Uprising kot prva skladba, pa tudi prvi singel plošče, igra na t.i. varno žogo. Nič pretresljivo novega, tipičen rock štiklc v industrial maniri. Upamo na bolje. Resistance, naslovna skladba zgoščenke, počasi gradi atmosfero, vendar navkljub Queenovsko-vokalnemu refrenu ne doseže ambienta Map Of the Problematique. United States of Eurasia je Museovski Bohemian Rhapsody – nekaj, kar je bend takšnega enostavno moral izdati. Baladni Guiding Light spominja na Invincible, vendar ni tako udaren in deluje rahlo posiljeno. Unnatural Selection servira prvi izraziti kitarski riff, toda tudi tu smo slišali Muse že v dosti boljši formi, denimo apokaliptični Stockholm Syndrome ali pa Plug in Baby. I Belong to you v šansonski formi v spomin prikliče priredbo Feeling Good, vendar ne pusti pretiranega vtisa. Za konec še malo umetniškega razpucavanja s simfonijo v treh delih. Vpliv klasične glasbe na Matta Bellamyja pač ne gre zanemariti. Morda edini komad s plošče, ki kaže Muse v še nevideni luči (če izključimo komponentno pompoznosti, ki so jo tokrat pa res napihnili do skrajnosti) je skladba Undisclosed Desires. Že samo besedilo je odmik od ustaljenega prepevanja o svetovnih zarotah, vesoljskih ladjah, kozmosu in drugih poljudnoznanstvenih zadevah, saj Bellamy skorajda prvič ponudi nekakšno ljubezensko-izpovedno liriko. Tudi glasbena podlaga je sveža in zveni kot nekakšna mešanica Nelly Furtado na kitici in DepecheModovskega darkpopa na refrenu.
Pod črto bi lahko rekli, da Muse ostajajo vrhunski bend, s povsem svojevrstnim stilom, produkcijo in zvokom ter da še vedno postavljajo meje sodobnega rocka z mešanjem navidezno nezdružljiv glasbenih stilov. Dejstvo pa je, da nova plošča ne ponudi ničesar, kar ne bi bilo že slišano poprej in sicer, to je potrebno poudariti, v precej bolj kompaktni in udarni obliki. V sami osnovi gre za tipično umetniško ploščo (takšno si tekom kariere praviloma privošči vsak večji bend), kjer na dan pridejo bolj obskurne ideje. Tudi melodika ni tako izrazita. Plošča bo fanom skupine všeč, prav veliko novih privržencev pa ne bo privabila. Začetniški poslušalec naj se raje zateče k ploščama omenjenima v prvem odstavku.
3,5/5
Pa da ne bo kdo mislil, da se je Cuc samo slekel in s tem končal biznis.
Prvič v zgodovini. Nazorna vizualna definicija besedne zveze “Naked Chef”.
V glavni vlogi Cuc, mojster lasagne.
Posneto na prireditvi Movie Maraton@Inez.
