YUGONOSTALGIJA – VESELI OBRAZI IN KO VAS JEBE JANEZI
Yugo nije za dugo.
Fascinira me, bi rekel že na meji orgazma- obsedenost folka z Jugo. V vseh pogledih. Je to mogoče zaradi tega, ker imamo Slovenci dejansko germanske (no, vsaj mentalne) gene in smo pač pridni in delavni in zaradi tega manj sproščeni in se navdušujemo nad easy-going balkansko mentaliteto ali zaradi tega, ker res obstaja nostalgija po bratstvu z našimi kao bratranci po krvi iz jugovzhoda?
Jok brate, odpade.
Yugonostalgija je v samem bistvu paradoksalen fenomen, ki ga prakticira folk, ki je bil rojen v zadnjih letih ranjke socialistične-kao federativne-kao republike-Yugoslavije.
Ta fenomen je subtilno serviran v vsako poro naših življenj, v naš bit in razum. Pa tudi, če tega nočemo.
Yugonostalgik je odlika modernega(?!) Slovenca. Ker Slovenec ne vidi dlje od svojega praga. Prag je Balkan (ker ga je sram gledat na Zahod in Sever) in tukaj je domet njegovih intelektualnih misli.
Ko vas jebe Janezi, prižigam vam RDEČO LUČ.
Filed under: Jaka | Značke: big brother, delo, gospodarska kriza, nina osenar, recesija, vikend
Danes sem ob listanju Vikenda (priloga časopisa Delo) prebral, da zaradi pomanjkanja sredstev zaenkrat ne načrtujejo nove sezone Big Brotherja.
Pa naj še kdo reče, da recesija ne prinese tudi kaj dobrega.
Filed under: Hefe | Značke: Julij Cezar, Jure Zdovc, Krka, Marko Milič, Union Olimpija
Naj začnem s komercialno dodobra razširjenim pregovorom: Prišel, videl, zmagal (Julij Cezar)…. če pa vanj vnesem kanček svoje (objektivne?) kreativnosti : Prišel, videl, rezultat – katastrofa (Jure Zdovc)
Tako je, uganili ste pravilno! Pišem svoje skromno razmišljanje o odhodu THE Marko Miliča.
UVOD: Da se ne zamerim kakšnemu dolenjcu naj povem da sem v prvi fazi ITAK navijač Krke (pravkar prihajam iz tekme), vendar bi lagal če bi dejal da kanček moje duše ne pripada tudi Union Olimpiji.
JEDRO: The Marko Milič … je še kaj za dodati? Ikona nacionalne košarke, do nedavnega srce, kapetan, duhovni vodja, ključni igralec Olimpije. Vendar se je ta zgodba o predanosti tega košarkarskega virtuoza končala na precej kislo-pekoč način.
Športniki in v končni fazi tudi ljudje kova Marko Milič bi po vsej “božji” pravici morali biti označeni vsaj kot polbogovi, a vendar “veliki vplivneži” z njimi ravnajo kot mi z vrečko za recikliranje: Izkoristimo, odvržemo, pohodimo.
Dame in gospodje, dejstvo je da je Marko čutil in z dejanji izkazal svojo pripadnost Olimpiji večji del svoje športne poti, pa četudi je igral le za burek in jogurt (pa verjetno še za sadnega niso dali…). Klub pa mu je vrnil z 0,00% dostojnosti, 100 % _____ (na to črto napiši besedo ki je ne maraš preveč).
Namesto da bi mu po koncu kariere z vsemi “vojaškimi” čini in častmi upokojili dres, se mu iskreno zahvalili, ga častili, ga odjebejo na nehuman način. Bravo!
... Bistveni razlog za igralčev prisilni odhod je bojda trenerjevo nevidenje Miliča v njegovih taktičnih “vizijah”. Igra teče tekoče? Učinkovito? Upam si mel samo slab zajtrk ko si tole izjavil!!
ZAKLJUČEK:
1- Marko Srečno
2- Srčnim borcem in die hard navijačem Olimpije iskreno želim obdobje košarkarskega razvetljenja (zaslužite si ga!)
3- Upam in vrjamem da te šalabajzerije izkoristi Krka in dobi državno prvenstvo (to je le moja ponižna želja 😀
Lep pozdrav,
Hef
Filed under: Jernej | Značke: bhc, Marko Pirc, muza, Rok Lukšič, snemanje, videospot
Živeli!
Prejšnjo nedeljo, 11.01.2009, je potekalo snemanje prvenca med glasbenimi videospoti skupine BHC.
Točno, prav ste ugibali- pesem MUZA.
Na kratko naj opišem do sedaj prehojeno avdio pot:
Vsak malo večja glasbena zasedba ima posnet vsaj en videospot (pa magar narodnjaki v enem kadru pred čebelnjaki). Zakaj bi torej NAJvečji rock band VSEH časov (govorim seveda o občini Šmarješke Toplice) iz teh krajev zaostajal za drugimi?
Ideja je padla v sredini jeseni. Lokacija so naše toplice oz. hotel. Hvala direktor za uslišano prošnjo.
Jaka: mister šmarješke 09
Jernej: se upaš, Sharon Stone?
Brez azijcev ni minilo niti naše snemanje
Tranzicijski dvojčk
Ekipca s Cucom-kaj sploh še ostane velikim?
Ni plina, a imam sveče
Uroš: fen je njegov funk strelovod
Hefe: malo zraka na -8 pomaga širit pljučno kapaciteto
Snemanje še ni zaključeno, bo pa v naslednjih tednih. Spodaj si lahko ogledate nekaj utrinkov iz snemanja.
Režiser in snemalec: Rok Lukšič (intuicija in talent)
Levo, sorežiser in sosnemalec: Lejmr (izreden pregled nad dogajanjem)
Levo, maskerka in še mnogo več: Ines Pavlin (neverjetna potrpežljivost); Desno, uradni fotograf BHC in strokovni sodelavec na samem snemanju: Marko Pirc (vsestranskost je njegovo drugo ime)
Filed under: Hefe | Značke: Alice in Chains, Axl Rose, Guns n roses, Jim Morrison, Layne Staley, Led Zeppelin, Queen, Rolling Stones, Slash, The Doors
Zadnjih nekaj let me v oči bodejo skoraj da reliefno izdolbene novice o t. i. velikih povratkih, vstajenjih od mrtvih, ...
Neizpodbitno dejstvo je da sta v vsakem bandu nenadomestljiva član ali dva, ki izstopata s svojo bodisi unikatnostjo, virtuoznostjo, ali pa sta preprosto cool.
Kaj hočem s tem povedati; ko govorimo o the Rolling Stones najprej (poleg glasbe) pomislimo na Keith Richardsa in Mick Jaggerja, ko beseda teče o Aerosmith nam na pamet priletita Steven Tyler in Joe Perry,….
Skupine omenjene spodaj sem včasih imel za svete. Moje glasbeneno vesolje so obarvale z žarečo barvo, katera pa žal počasi dobiva svojo sivino.
Zakaj to delate fantje, bili ste kultni zdaj pa … Vam ni ratalo kot solistu? Zmanjkalo denarja? Pogrešate stare čase slave? Pogrešate groupike?
Mi lahko kdo odgovori?
1. Alice in Chains
Pokojnega Layne Staleya (na sliki) zamenja William Duvall. Soliden vokalist, vendar to ni to. Predlagam ime Tribute to Alice in Chains.
2. Queen (+ Paul Rodgers)
Legendarnega Freddie Mercurya(na sliki) zamenja že uveljavljeni Paul Rodgers, manj znano dejstvo pa je da manjka tudi originalni basist John Dacon. Fino je da so vsaj malo prilagodili ime. Toda zakaj potem Jumbo naslovi “the return of the Champions”?
Led Zeppelin
“Rock boben svetega očeta” John Bonhama zamenja njegov sin Jason. Dobra izbira za kratek “reunion” tour, zdaj pa menda mislijo posneti album brez Robert Planta. Prosim?!?!?
The Doors
Kultnega Jim Morrisona (na sliki) je po njegovi smrti skušalo nadomestiti več, bolj ali manj priložnostnih vokalistov; Eddie Vedder (Pearl Jam), Ian Astbury (The Cult), … Nekje vmes pa se je poslovil tudi bobnar John Densmore. Nadomestila sta ga Stewart Copeland (The Police) in Ty Dennis. Zveni precej ALL-STAR, ampak to spet ni to.
Guns N˘ Roses
Tema vam je sigurno dobro poznana, saj še diši po svežih rogljičkih. Axl si lahko poje pesem “Lonely, I am so Lonely….” saj so mu košarico dali vsi “originalni” člani skupine. Slash, Duff, Sorum, Adler, Izyy, …. Plata je dobra, samo tiskarski škrat je nanjo napisal GNR namesto Axl Rose!
Takih primerov je še OGROMNO. Verjamem da je marsikomu kakšna “menjava ekipce” dobro sedla, meni pač to ne diši.
LP, Hef
BHC Blog 