BHC Blog

Preludij

Izrazito oglaševan projekt največjega slovenskega operaterja se je zgodil včeraj na Stožicah. Slabo vreme, ki je v Ljubljani še okoli šeste ure popoldan postreglo s ploho, se je do nastopa skupine The Killers že popolnoma zbistrilo, kar je na hipodrom privabilo okoli 30.000 ljudi željnih zabave in glasbenega spektakla. Večino obiskovalcev je karto dobilo zastonj, ostali pa smo jo z največjim veseljem kupili – Killersov za samo 21,7€ pri zdravi pameti namreč ne gre izpustiti.

Pred glavno skupino večera so oder ogrevali trenutno najbolj vroči slovenski rokerji Dan D (poleg njih še NON in določeni DJ-i, a teh nisem ujel). Ti so svoj nastop, kot vedno, izpeljali profesionalno in konkretno, bi se pa vseeno obregnil ob dve stvari. Spričo dejstva, da Dan D razpolagajo z velikim arzenalom izjemno dobrih komadov, mi ni povsem jasno, zakaj je moral biti v za njih relativno kratek set vključen komad Lep dan za smrt, ki je sicer bomba za rajo, a vseeno deluje nekoliko ceneno in zlajnano, še zlasti če jo postavimo v kontekst skladb z zadnje, bolj umetniške plošče dandejevcev. Druga stvar, ki pa sem jo malo pogrešal, so spremljevalni vokali. Tokac je izvrsten vokalist, toda če upoštevamo dejstvo, da na novi plošči spremljevalni vokali na nekaterih refrenih dodajo ključen melodični pospešek, je njihova odsotnost v živo kar znatna. To se je opazilo pri skladbah Google Me in pa Moj Problem. U2 te zadeve rešujejo z matrico, The Killers pa – z meni ljubšim – petjem skoraj celotnega benda in dodatnimi glasbeniki na odru.

Poslastica večera: The Killers

Brez vsakega zavlačevanje in točni kot švicarska ura so na oder stopili točno ob 9ih, takšna pa je bila setlista:

Human, Somebody Told Me, For Reasons Unknown, Losing Touch, Bling (Confession of a King), Shadowplay, Smile Like You Mean It, Spaceman, This Is Your Life, A Dustland Fairytale, Sam’s Town, Read My Mind, Mr. Brightside, All These Things That I’ve Done.
DODATEK: Bones, Jenny Was a Friend of Mine, When You Were Young

Kaj povedati? Repertoar je vključeval najboljši material z vseh štirih plošč, poudarek pa je seveda bil na zadnji Day & Age. Skupaj z minutnim premorom med rednim delom in dodatkom so igrali 80 minut. Navdušil je cel bend – tu je še zlasti izstopal pevec Brandon Flowers, ki je po sramežljivih začetkih s časov plošče Hot Fuss prerasel v prvega frontmana 21. stoletja. Ostali bendovci so dokaj zadržani in po rokersko kul, morda še najbolj izstopa bobnar Ronnie Vannuci. Bend deluje kot dobro namazan stroj, ki ga dodatno dopolnjujeta saksofonist in dodatni multiinstrumentalist, ki skače med kitaro, klaviaturami in violino. Zvok Killersov je bil zelo dober, še zlasti je v zvočni sliki izstopal Flowers, ki me je s kvaliteto glasu – ta se je v zadnjem času povsem izboljšala – povsem presenetil. Morda bi si na trenutke želel malo več kitare (med solo deli) ali pa bobnov (predvsem činele) – premajna izrazitost omenjenega je prišla do izraza zlasti med instrumentalnimi deli.

Če povzamem – dogodek je uspel, pohvala organizatorjem (graja gre le na račun enega samcatega izhoda po koncertu). The Killersi so dokazali, da so trenutno upravičeno ena izmed najbolših in najbolj zaželenih skupin na svetu. Upamo lahko samo še na več podobnih koncertov tu pri nas.