BHC Blog


Recenzija: The Mars Volta – Octahedron
08/07/2009, 19:42
Filed under: Jaka | Značke: , , ,

New York Times jih je razglasil za eno izmed najbolj zanimiv glasbenih skupin današnjice, revija Rolling Stone jim je podelila titulo najboljše progresivne skupine preteklega leta, angleški Guardian pa je njihovo predzadnjo stvaritev označil kot »prebavljivo zgolj za najbolj hardcore navdušence progresive, ki menijo, da so Muse preveč enostavni.« Kakorkoli že, The Mars Volta so ta mesec postregli z novo ploščo Octahedron, za katero so napovedali, da bo nekakšna unplugged plošča. No, unplugged v klasičnem pomenu besede to zagotovi ni, je pa definitivno najbolj izštekana stvaritev v opusu skupine. Če je bila prejšnja plošča nebrzdani kaos kitar, vokalnih efektov in totalnega bobnarskega shredanja takrat še novopečenega bobnarskega supertalenta Thomasa Pridgena, je najnovejši izdelek nekakšna zrcalna slika. Bobnar ne čuti več potrebe po igranju 50 udarcev na sekundo, Rodriguez na kitari je dosti bolj umirjen (seveda, za povprečno uho še vedno hudičevo naporen), Bixler-Zavala na vokalih pa manj eksperimentira in deluje melodično kot še nikoli. Lep primer naštetega je uvodna skladba Since We’ve Been Wrong, kateri svoj pečat doda stalni studijski gost na kitari John Frusciante iz Peppersov. Seveda, jajc in progresive v iskanju nežnejšega dela glasbene duše niso izgubili. Teflon, drugo skladbo, odpre razmeroma umirjen, vendar izjemno kompliciran in čudno odmerjen bobnarski tempo, Cotopaxi, prvi singel za evropski trg vsebuje ubijalski kitarski riff in v treh minutah in pol postreže z 11/8, 9/4 in za konec še z malo navadnim štiričetrtinskim ritmom, Desperate Graves pa bi se s svojim intenzivnim refrenom brez problema uvrstil na predzadnjo ploščo Bedlam in Goliath, medtem ko kitica diši po prvi plošči.

Povzetek:
Poleg njihovega fenomenalnega prvenca De-Loused in the Comatorium je to daleč najbolj dostopna plošča, ki bi jo lahko priporočal vsem, ki ste se naveličali lastne glasbene zbirke in bi radi slišali nekaj novega, kar v resnici (poudarjam, v resnici, ne samo na papirju) združuje melodiko, akustične elemente, psihadeliko, rock, jazz, neparne ritme in izjemen občutek za prostor in ambient. Vse skupaj zabeljeno z veliko punk/hardcorovskimi jajci.

3,5/5


Oddaj komentar so far
Komentiraj



Leave a Reply

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Log Out / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Log Out / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Log Out / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Log Out / Spremeni )

Connecting to %s



%d bloggers like this: