Filed under: Jernej | Značke: Bregović, ceca, freestyle, halid, jam session, krucifix, lokalpatriot, n'toko, so what?!, zoran janković-zoki
Krucifix, res je.
Ajde, pustimo ob strani krizo vrednot. Kdo se sploh še zanima za vsebino, važna je embalaža.
Živimo v družbi, kjer je bolj pomembno velikopotezno zapravljanje, kot človekov zaslužek.
Družba bljuva odpadke. Žaga namišljene veje rasti in oportunizma.
Delnice padajo (fak, že spet). Glavni človek v državi poje z Alfijem Nipičem in vidno zgublja status solidnega amaterskega igralca v zakotnem provincialnem gledališču.
Tudi glasba potrebuje refresh. In ne samo copy-paste.
Prav ugibamo, jugonostalgični bonbončki za zaostale Janeze ne učinkujejo več. Ali pač? Namesto koncertov vsaj srednje velikih mednarodnih glasbenih ikon dobimo na krožnik glasbene izbire razne Cece, Halide, kradljivce ciganskih (kurdskih) glasbenih viž tipa Bregović, ipd…
Najbližja prestolnica vzhodno je pa gostila U2, prihaja Metallica…. V balkanizaciji torej vodimo z 1:0.
Jokat ne pomaga, razen mogoče takrat, ko ljubljanski car Zoran Janković, s partizanskim vzdevkom Zoki, potoči solzo sreče, ko n-tič povabi&posluša Danijelo v prestolnici. Katedralo v glavo.
Popestrimo si december s čim izjemnim – z N’tokom.
Miha Blažič-N’Toko je izvirno novomeščan (poslušajte govorico v freestaylu, ta je naaaaaaš), nekaj let svojega življenja je preživel v L.A.-ju, sedaj pa že več let živi in ustvarja v Ljubljani. Trenutno se nahaja na Japonskem.
Njegovo improvizacijo sem prvič zasledil leta 2000, okrog Božiča, na takrat prvem jam-sessionu v Lokal Patriotu.
Huh, takrat so jami bili tisto, kar naj bi bili – vulkani improvizacije; in ne neka brezvezna predrkavanja pijane -sicer glasbeno tehnično izobražene – mladine.
Udarna moč cunamija njegovih rim mi bo za vedno ostala v zavesti.
Je večkratni prvak v freestylu, glavno grlo izjemnega benda Moveknowledgement ter ustvarjalec solo projektov.
Oglejmo si dva ‘ cunamija’ iz letošnjega državnega prvenstva.
ko se ‘sname s ketne’
in pa ‘mednarodna terapija’
Naredimo si pester december-
Filed under: Jaka | Značke: budimpešta, editors, glasbeni festival, manic street preachers, placebo, sziget 2009
Članek ni najbolj aktualen, a naj vseeno služi kot poziv vsem glasbenim zanesenjakom, kam naj se v prihodnje odpravijo na festivalsko porcijo glasbe in hkraten dopust.
Govorim o festivalu Sziget.
Več razlogov govori v prid festivala.
1. Festival dejansko poteka v Budimpešti, ki je hkrati ena izmed lepših, pa tudi cenovno ugodnejših, evropskih prestolnic. Zakaj to govorim? Kot mi je znano, so festivali po navadi posajeni sredi nekih prostranih, ravnih planjav (njiv, če hočete), daleč od kakršnekoli civilizacije. Na Szigetu si lahko greste dopoldan malo ogledati mesto, popoldna/zvečer se vrnete na otok, kjer se odvija festival.
2. Cena vstopnice za 6-dnevni festival. V predprodaji brez kampinga 120€, s kampingom vred 150€. Enodnevna karta 40€. Če v spomin prikličite ceno festivalski kart pri nas dodaten komentar verjetno ni potreben. Cena piva manj kot 2€, konkreten kos pice prav tako.
3. Festival je blizu, v Budimpešto z Ljubljane vozi veliko število zelo ugodnih vlakov (od 40-60€ za povratno karto)
4. Prizorišče poleg glasbenih odrov ponuja ogromno ponudbo pijač in hrane, je tudi neke vrste zabaviščni park, našli boste tudi stojnice z najrazličnejšo kramo, tajsko masažo, vse kar srce poželi praktično.
5. In nenazadnje, glasba. Na neštetih odrih in prizoriščih poskrbljeno za vse okuse (rock, metal, reggae, etno/world music, elektronika, jazz, hiphop itd)
Mene je najbolj prepričal sobotni britanski lineup, ko so na glavnem odru začeli Subways, trojček križanec med Nirvano in Oasis z eno izmed najbolj jiggy basistk v rocku,
za njimi post-punkovski kvartet Editors, nadaljevali so Klaxons, punk/rave atrakcija, potem valižanski klasični no-bullshit rockerji Manic Street Preachers, zaključili pa so letošnji MTV nagrajenci za najboljšo alt-rock ploščo leta Placebo, o katerih sem že pisal.
Če dodam še kaka konkretna letošnja imena – Faith No More, Prodigy, Lily Allen, Bloc Party, Pendulum, Snow Patrol, Offspring.
Naslednje leto ponovno.
Filed under: Uncategorized | Značke: bhc instrumental, gašper klančar, marjan jamnik, slikarska razstava, video
Po instrumentalnen nastopu na otvoritvi slikarske razstave Marjana Jamnika nas je na svojo otvoritev povabil tudi izvrsten lokalni umetnik mlajše generacije, Gašper Klančar, ki ustvarja s tušem.
Seveda smo se z veseljem odzvali.
Še video.
BHC Blog 