Filed under: Jaka | Značke: adijo sachsenfeld, bela smrt, komar, rock otočec, skylab
Je ime skupine, v kateri sem leta 2003 zasedel bobnarski stolček (nastanek skupine sega še v prejšnje tisočletje) in kot popolni zelenec z manj kot dvemi leti izkušenj istega leta nastopil na takrat Prečenskem Rock Otočcu. S starim rumenim Mercedosovim kombijem (na katerem je bil zmagoslaven napis “kolesarski klub”) smo v letih zatem prekrižarili vse konce Slovenije (občasno je družbo v kombiju delal tudi Hefe, takrat znan še pod umetniškim imenom Rudi), se večkrat uspešno udeležili raznoraznih festivalov (zmaga v Žalcu, Škofji Loki), nato pa leta 2007 skupino upokojili.
V tem času je nastalo več spotov (pod režiserko palico kitarista Boštjana Pleskoviča), ki jih prilagam tukaj za vse, ki ste morda zamudili obstoj in koncerte skupine SkyLab, pa tudi za vse tiste, ki ste uživali ob naši glasbi, pa ste morda že malo pozabili nanjo.
Kar je dobro, ni slabo.
Pa smo dočakali, ljudje.
DOGGY STYLE SODBO
Manifestacija akcije-reakcije. Vloženo-dobljeno.
Absurd.
Človek je imel rad pse. S tem nič ni narobe. In enako je popolnoma normalno, da je kot sposoben ljubljanski zdravnik zdravil marsikaterga znanega Slovenca, estradnika, politika. Ter tako spletel več koristnih vez … Vse štima.
Dokler …
Pomagajmo si z besedilom pesmi DAH iz našega prvenca, krstnega albuma BHC (2008)
Deklariran ljubitelj živali sem jaz,
jih dam nad vse, poveličujem na glas,
so vedno ob meni, prijatli smo si
najrajši imam pse, takšne kot si ti ….
Kličem nesrečo, ljudi mi ni mar
… vztrajanje na tem, da se psov ne uspava (in doseganje tega cilja s pomočjo svojih vplivnih prijateljev pacientov), navkljub trem odredbam o usmrtitvi …
resnico umečo dam stran od prevar
žival me posluša, žival me teši
ko bi človek bil tak, ko bi človek bil tak …
Postavljam ti meje, nastavljam ti pest
branim žival in perem si vest
… bolestna ljubezen ter megla ali pa vsaj siva mrena na očeh, ko je v zavesti posameznika pes vreden več od človeka …
zamenjam človeka, odstranim ljudi
nastavim pa nekaj kar laja in renči …
Izgubljam razum, izgubljam vse
do konca življenja patetika me žre
… patetika; 1. lahko je obnašanje človeka, 2. lahko je sinonim za pse, ko so ga dejansko žrli do konca življenja …
žival ne posluša, žival ne teši
… v bistvu se ji gre za tist kurčev kotlet pa brikete …
ko bi človek bil kje, ko bi človek bil kje!?
… zagotovo si je ta ljubljanski zdravnik to govoril, ko so grizli življenje iz njega …
…
Sodba je bila pravična. Neverjetno, prvič v vsej zgodovini naše šmrkave države je dejansko bil celo nekdo za nekaj obsojen (recimo raje, da je za to direktno odgovarjal).
A pri celi tragikomični zmešnjavi je še najbolj nenavadno to, da so nam živali pokazale, kako se razsodi. Cela država je potrebovala skorajda štiri leta, da je razsodila napačno.
Kot da so psi uvideli, da je naša družba tako v riti in tako nesposobna obsoditi lastnika in pse same, da so sami sodili zdravniku in bili končno tudi sami sojeni…
RABIM ČLOVEŠKI DAH, DA ME DVIGNE, REŠI ME, ODVARI PATETIČNIH STVARI
POMAGAŠ MI Z OKOV, MISLIŠ NAME, TUKAJ, Z MANO SI IN NE V DRUŽBI PSOV!
BHC Blog 