BHC Blog


Debela lunica – uradni videospot
08/02/2012, 12:10
Filed under: bhc, Hefe, Jaka, Jernej, saso, Uri | Značke: , , , , ,

Dočakali smo naš drugi videospot! Poglejte, nasmejte se, delite naprej, komentirajte!

Režija: Matic Oblak
Fotografija: Savant.si
Scenarij: Matic Oblak in BHC



Potopis: Belgija v desetih dneh (slike v videu)
05/02/2012, 14:16
Filed under: Jaka | Značke: , , , , , , ,

Ko beseda nanese na Belgijo, večina ljudi pomisli na Evropsko unijo in vrle politike v Bruslju, kmalu zatem pa se nizanje asociacij ustavi. Le malo jih ve, da tiho sosedo veliko bolj slavne in turistično obiskane Nizozemske zaznamujejo trije uradni jeziki, flamščina, francoščina in nemščina, ter gosta poselitev, saj na površini Slovenije in pol živi prek deset milijonov ljudi.

Statistika seveda ni tako privlačna kot dejstvo, da Belgijci proizvajajo najboljša in najmočnejša piva na svetu, vključno s slavnim trapistom, ki ga še danes polni tihi red cistercijanskih menihov. Dodajte k temu visok sloves izdelovanja čokolade, bojda najboljši ocvrti krompirček na svetu (kakšni Francozi, neki!) ter morske sadeže z bližnjega Severnega morja in gurman v vas bo prebavljal od zadovoljstva. Poleg kulinaričnih naslad Belgija obiskovalca nagradi s prekrasnimi srednjeveškimi mesti in bogato zgodovino, kar je bil tudi glavni povod za obisk te države.

Vse (belgijske) poti vodijo v Bruselj, francosko govorečo prestolnico in središče mednarodne politike, kjer se začenja desetdnevna odisejada. Mesto je prava multikulturna metropola, v kateri se še zlasti zrcali belgijska kolonialna preteklost. Izven zgodovinsko-turističnega centra se ti kaj kmalu zazdi, da si se znašel sredi kakšne srednjeafriške prestolnice. Središčna točka Bruslja je Grote Markt, nedvomno eden najlepših trgov na svetu. Obdan z mestno hišo, pozlačenimi cehovskimi palačami in ostalimi imenitnimi stavbami še posebno zažari v soju večernih luči, ko pridejo do izraza najlepše značilnosti gotske, renesančne in baročne arhitekture. Dobrih deset minut podzemne vožnje iz središča stoji najslavnejši mestni simbol Atomium, 102 metra visoka struktura, ki ponazarja molekulo železa. V bližini tega megalomanskega objekta se nahaja tudi rezidenca belgijskega kralja, kraljevi rastlinjaki in ogromen park, ki nudi prijetno zavetje pred mestnih vrvežem. Obisk Bruslja ni popoln brez sprehoda skozi EU četrt, kjer pa bolj kot stavba Evropskega parlamenta navdušuje naravoslovni muzej z zbirko tridesetih popolnoma celih okostij Iguanodonov, 13-metrskih dinozavrov.

Pol ure vožnje severno od Bruslja se nahaja prvi flamski biser Gent. To mesto, ki šteje približno toliko prebivalcev kot Ljubljana, je bilo v srednjem veku eno najbogatejših in najvplivnejših krajev stare celine. Zgodovinsko središče mesta, ki je hkrati največje za promet zaprto območje v Evropi, krasijo gotske cerkve in bogate trgovske hiše, zgrajene v poznosrednjeveškem slogu. Skozi staro mestno jedro tečejo ozki rečni kanali, ki v nočni svetlobi nastavljajo zrcalo vsej arhitekturni lepoti tega slikovitega mesta. Podnevi si lahko privoščite 50-minutno vožnjo s čolnom in glavne znamenitosti mesta spoznate še z vodne gladine. Umetniške duše se bodo v mestnih katedralah navduševale nad deli flamskih velemojstrov, zvečer pa si lahko prav vsak najde svoj prostor ob glavnem kanalu na ulici Korenlei, uživa ob pogledu na pravljično osvetljene stavbe in prisluhne mladi operni pevki, ki svoj nastop izvaja kar na plavajočem čolnu.

Pot po Belgiji se nadaljuje v Antwerpnu, drugem največjem belgijskem mestu. Antwerpen je bil v 16. stoletju središče zahodne Evrope in najbogatejše evropsko mesto, danes pa mu tempo narekujejo moda, umetnost in diamanti. Ravno zaradi slednjih je mesto dobilo naziv diamantna prestolnica, saj tu poteka kar 70 odstotkov svetovne trgovine s temi dragimi kamni. Zlobni jeziki bodo rekli, da so tam, kjer je dober biznis, tudi Judje in ne bodo se prav nič ušteli, saj tu živi največja ortodoksna skupnost Judov v Evropi. To živahno in multikulturno mesto še zlasti zaznamujeta drugo največje evropsko pristanišče in zvonik mogočne katedrale Naše Gospe, ki sega kar 123 metrov visoko. Notranjost cerkve hrani nekaj najimenitnejših primerkov flamske sakralne umetnosti, za umetniške sladokusce pa je zagotovo nujen obisk tudi Rubensove hiše in ateljeja.

Obisk Belgije ne bi bil popoln brez postanka v Bruggu. Zavoljo rečnih kanalov, številnih mostov in slikovite arhitekture je mesto dobilo naziv severne Benetke. Neposreden dostop do morja ter z njim povezana trgovina je Bruggu v srednjem veku prinesla silen vpliv in bogastvo. Idila je trajala vse do 16. stoletja, ko je trgovsko štafetno palico prevzel Antwerpen, Brugge pa je prizadela revščina in lakota. Toda ravno tej zgodovinski krivici smo lahko danes vsi občudovalci lepega hvaležni, saj je preprečila industrijski razvoj, mesto pa je posledično ohranilo svojo nedotaknjeno srednjeveško podobo. Ta zgodovinski šarm danes obiskovalca obdaja na vsakem koraku. Tako se nad mesto vsakodnevno zgrinjajo trume enodnevnih izletnikov, prav vsak pa si želi ta severnoevropski biser podoživeti ob vožnji s čolnom ali s konjsko vprego po labirintu kanalov in ulic. Čeprav je Brugge že sam po sebi nekakšen muzej na prostem, se lahko hkrati pohvali z izjemno muzejsko zbirko svetovno znanih flamskih primitivcev, pri katerih še zlasti izstopajo dela Jana Van Eycka, ki so prava paša za oči. Največja znamenitost mesta pa je nedvomno bazilika Svete Krvi, v kateri hranijo relikvijo Kristusove krvi, ki so jo v Brugge prinesli križarji s svojega drugega pohoda.

Potovanje po Belgiji se je zaokrožilo na obali Severnega morja, ki je od Brugga oddaljena zgolj 15 kilometrov. Središčna točka belgijske obale je Oostende, kjer si lahko kupite celodnevno vozovnico za najdaljšo tramvajsko progo na svetu, ta pa vas popelje vzdolž celotne, slabih 70 kilometrov dolge, belgijske obale. Na poti se tramvaj, ki vozi v razmaku desetih minut, ustavi kar sedemdesetkrat, tako da so možnost za vstopanje in izstopanje neomejene. Pa plaže? Kot nalašč za bosonoge sprehode, saj so povsem mivkaste. Toda kopanje bi svetoval le najpogumnejšim, saj je bila sredi avgusta temperatura zraka okoli 15 stopinj Celzija, pihalo pa je tako močno, da bi človek prej kot kopalke potreboval kapo. Raje si v zavetju obalne restavracije naročite lonec školjk, ocvrt krompirček in trapista ter uživajte ob pogledu na sončni zahod…