BHC Blog

Izbira singlov je lahko včasih zelo čudna stvar. Prvi in drugi singel Brick by brick ter Don’t sit down cause I’ve moved your chair z najnovejše, četrte plošče Britancev Arctic Monkeys dokazujeta to tezo, saj sta napovedovala precej dolgočasno in brezidejno izdajo.

A poslušanje plošče v celoti razkriva povsem drugačno sliko. Arctic Monkeys so po tretji plošči Humbug, ki jo je po vseh kriterijih preveč zaznamoval puščavniški producent Josh Homme (Queens of the Stone Age, Them Crooked Vultures), izdali svojo najboljšo ploščo do sedaj. Zagotovo ne bo tako odmevna kot prva, ki je definirala žanr 21. stoletja, a v glasbenem smislu ponuja dodelane in melodično zaključene celote, ki odpravljajo danes že rahlo zvodenelo in zasramovano oznako Indie.

Zrelostni izpit, ki kaže, da Arctic Monkeys niso več indie smrkavci, saj črpajo navdih pri Beatlih in drugi britanski glasbeni renesansi, brit-popu. Nič prelomnega, tudi nič pretirano žurerskega, zgolj 12 sladko melanholičnih pesmi, ki jih boste lahko poslušali od začetka do konca ter pri tem ne boste čutili potrebe po preskakovanju slabih komadov. In to je v glasbeni dobi, ki ji vlada singelska mentaliteta, veliko.

4/5