BHC Blog

Po štirih letih promoviranja izjemno uspešnega albuma Katere barve je tvoj dan so nam dolenjski, pa tudi občeslovenski rock prvaki postregli z najnovejšim izdelkom, ki sliši na ime Ure letenja za ekstravagantne ptice. Ni kaj, sliši se zelo ekstravagantno. Pa se kar zatopimo v bistvene komade plošče.

Magično je skladba, ki odpre ploščo. Najverjetneje ne bo postala koncertna klasika, a gre za doživet in čustven komad, ki vleče vpliv od prijateljskega benda, Siddharte.

V hitrejšo prestavo nas postavi Moj Problem, za rock standarde kratek, sicer pa zelo všečen komad z enostavnim refrenom, ki služi svojemu namenu. Nadaljuje drugi singel s plošče Google me. Uvodni ritem tako kitare kot bobnov močno spomni na skladbo skupine The Clash – London Calling, kar pa skupini seveda ne gre šteti v slabo, saj Clashi konec koncev veljajo za eno najvplivnejših skupin v rock zgodovini. Refren gre hitro v uho, še zlasti izstopa drugi del, ki spomni na melodiko Beatlov. Nekaj angleškega je v tem komadu. (bi dejal Shakespeare)

Prvi singel s plošče Jutranja je naslednji. Pesem, ki v poskočno naravnavi upbeat kitici nastavi dobro podlago za refren, toda ravno slednji delno razočara, saj razigranost iz kitice zreducira na dokaj melanholično melodiko in ritem v refrenu.

Sirena je naslednji komad, ki odpravi z vsemi dvomi in jasno pokaže, da so Dan D od prejšnje plošče nedvomno konzumirali velike količine sodobnejše britanske glasbene ponudbe. Mešanica distorziranega efekta na vokalu, občasnega pevčevega falsetta ter dramatičnega zaključka, obogatenega z strings aranžmajem kar kriči ime benda Muse, ki je znan po mojstrskem združevanju vseh naštetih prvin.

San San (aluzija na skladbo skupine BHC?) ponudi nekaj težko pričakovanega nažiganja, uvodni ritem skladbe Halo spomni na komad Andraža Hribarja »Kaj mi delaš«. Kitica te skladbe je dokaj skrivnostna (značilnost cele plošče), refren pa ravno prav energičen. Love Song je naslednji. Gre za zelo prijeten komad, ki bo zagotovo postal eden izmed prihajajočih singlov, saj vsebuje izrazit komercialni potencial. Izpostavil bi še komad Čakamo. Orientalska kitica, ritualen ples in monumentalno dramatični refren »Čakamo, bolj resnični kot kadarkoli prej« sta perfektna kombinacija, vendar pa komad na sredi plošče nekako ne doseže svojega polnega efekta, saj bi s tem komadov morali bodisi zaključiti, ali pa še bolje, odpreti ploščo.

Edina prava kritika bi letela na samo liriko plošče. Naj sprva poudarim, da se je Tokac v preteklosti izkazal kot prodoren in nadarjen tekstopisec (v tem trenutku se morda spomnim besedila skladb Nočem več nazaj ali pa Ko hodiš nad oblaki), toda pri določenih besedilih nove plošče bi lahko bilo vloženo več truda in (samo)kritike. Naj izpostavim “mi corazon” v skladbi Halo. Tudi »Love song, sad song, daj povej mi, kok ljubezen stane« deluje tako, kot da v danem trenutku ni bilo pravega navdiha za iskanje slovenskih besed in je tako Tokac zastavil sporočilnost in smiselnost za ceno melodike. Tudi to je očitno davek, ki ga terja popularna glasba.

Povedano na kratko, Dan D so izdali zgoščenko, ki je kvalitetna, ki kaže napredek in ki zagotovo postavlja mejnik na širši slovenski sceni. Je pa tudi res, da je plošča zastavljena bolj umetniško, ali če želite, manj komercialno kot prejšnja in zahteva večkratno poslušanje. Skupina gradi na bogati komercialni dediščini prejšnje plošče, ima močan PR (vrsta jumbo plakatov v centru LJ, ki napovedujejo nov album), toda vseeno bodo morali poslušalci vložiti več truda, da bodo vzljubili nov izdelek.

Vsekakor bo zelo zanimivo spremljati odziv javnosti, upamo pa lahko samo to, da se bendu ne zgodi Neishin scenarij, ki se je komercialno proslavila s prvo ploščo, a zavoljo drugega bolj umetniškega albuma kar nekoliko odšla v pozabo.

Ocena 4/5